8.10.2016 Bhaktapur in Patan

 8.10.2016  Bhaktapur in Patan - ogled dveh durbarjev

Program za danes nam je ponovno pripravila Milka, ki Kathmandu res dobro pozna. Za začetek smo se s taksijem odpeljali v približno 15 km oddaljeno mesto Bhaktapur, kjer stoji nepalski drugi najbolj znani Durbar square. Bhaktapur je bilo največje od treh newarskih kraljestev, ki so nastala v srednjem veku v Kathmandujski dolini. Ime Bhaktapur v newarščini pomeni "Mesto privržencev". V času kralja Malle je bilo tukaj glavno mesto Nepala. Še danes je Bhaktapur tretje največje mesto v kathmandujski dolini, za Kathmandujem in Lalitpurjem. Šteje nekaj preko 80.000 prebivalcev. Tudi v bhaktapurskem kompleksu palač in templjev je potrebno plačati vstopnino, ki pa je še nekoliko višja kot v Kathmanduju. Vstopnica stane celih 15 US dolarjev, kar je za nepalske razmere kar visok strošek. Milka in Valda sta si ta durbar že večkrat ogledali, zato sta se obisku tokrat odpovedali. Midva z Ireno sva kupila vstopnici in šla na foto ogled starih palač in templjev. Tudi trg v Baktapurju je zelo lep in prav tako močno poškodovan od potresa leta 2015 kot tisti v Kathmanduju.

s taksijem po prenatrpanih ulicah Kathmanduja proti Bhaktapurju

Kraljestvo Bhaktapur je pripadalo dinastiji Malla. Na tem Durbarju je veliko hinduističnih templjev z značilnimi stopničastimi strehami, ki se v zgornjih etažah pomanjšujejo.

hinduistični tempelj v Bhaktapurju

Šla sva vse do slovitega Pavjega okna. To je največja znamenitost Bhaktapurja. Okno je res umetniško izrezljano iz lesa. Je pa povsem na drugem koncu mesta, tako da sva se z Ireno kar dobro sprehodila čez ves Bhaktapur. Domačini pa so naju usmerjali, da nisva zgrešila poti.

slovito Pavje okno je res umetelno izrezljano iz lesa

Ko sva si okno pogledala, sva se počasi vračala proti kraljevski palači, ves čas pa vneto fotkala. Tudi Bhaktapur je v celoti pod zaščito UNESCA. Več kot upravičeno! Petnadstropni tempelj Nyatapola mi je bil najbolj všeč, zato sem si prebral več o njem v Wikipediji. Zgraditi ga je dal kralj Bhupatindra Malla v letu 1701. Posvečen je hindujski boginji blaginje Lakšmi. Z njegovo hitro izgradnjo je kralj želel dokazati sosednjim kraljestvom svojo nadmoč nad njimi. Na otvoritvi templja se je zbralo 23.000 ljudi, kar je takrat pomenilo 4x več ljudi, kot je štelo prebivalstva njegovo kraljestvo.

tempelj Nyatapola mi je bil zelo všeč

Pri vhodu na trg sva našla Valdo in Milko pri kavici. Z veseljem sva se jima pridružila še midva in malo spočila že kar utrujene noge. Valda se je pohvalila s svojimi svežimi nakupi. V trgovinici preko ceste je nabavila lepe pletene nahrbtnike, ročno delo domačih obrtnikov. Seveda sem tudi jaz želel nabaviti enega takega, pa smo stopili nazaj do trgovine. Cena je že bila "shandlana" od prej, tako da sem si izbral le željeni odtenek barve. Za nahrbtnik sem odštel le 500 nepalskih rupij, kar je le 5 dolarjev in že sem bil ponosni lastnik novega nahrbtnika. Ne vem pa še, komu ga bom podaril kot spominek s potovanja.

na levi je slovita Palača 55 oken

Po tem shoppingu smo nadaljevali z ogledom Kathmanduja. V bližini smo poiskali prvi prosti taksi in že iz navade malo zbijali ceno. Ne vsi, predvsem Valda. Potem smo taksistu naročili, da nas odpelje še na tretji Durbar Square, tistega v Patanu. Kot edini moški v ekipi sem imel privilegij, da sem  lahko sedel spredaj poleg šoferja. Moje tri dame so se gnetle na zadnjem sedežu. Nikakor se nisem mogel privaditi, da Nepalci vozijo po levi in je zato volan v njihovih vozilih na desni strani. Ves čas sem skušal vstopati v taksi na voznikovi strani ijn le s težavo so me taksisti odpodili na drugo, "mojo" stran avta. Taksistom je sicer plačevala  blagajničarka Valda in ona se je tudi izpogajala z njimi za ceno. A taksisti so se v glavnem pogovarjali zgolj z menoj. Ženske so pač tam precej zapostavljane, nekaj štejejo le moški. Človek bi se kar z lahkoto privadil ....

s taksijem v kaotičnem prometu proti Patanu

Patan je bilo nekoč samostojno kraljestvo na jugu Kathmandujske doline. Danes se Patan imenuje Lalitpur in je tretje največje mesto v Nepalu. šteje okrog 220.000 prebivalcev. Prevladuje pleme Newari. Lalitpur se praktično že stika s Kathmandujem, je le še predmestje Kathmanduja, od katerega ga loči samo še reka Bagmati.  Stari, zgodovinski del mesta pa je še vedno znan kot Patan Durbar Square. Je prav tako pod zaščito UNESCA.

tempelj Visvesvara

Taksist nas je tako spretno pripeljal povsem do patanskega Durbar Squara, da smo se izognili plačilu vstopnine. Ko smo stopili iz taksija, smo bili že tik pred prvim templjem. To je tempelj Visvesvara, ki je bil ves odet v gradbene odre. Tudi v Patanu je potres povzročil veliko škod na starih templjih in palačah. A tu jih je večina že v fazi rekonstrukcije.Na vsakem gradbišču je postavljen pano, na katerem je velika slika objekta pred potresom, poleg nje pa slika, posneta neposredno po potresu. V živo lahko opazujemo tretjo sliko, isti objekt opasan z gradbenimi odri.

skoraj vse stavbe v Patanu so skrite za gradbenimi odri

V Patanu bo kmalu še lepše, kot je bilo pred potresom. Zgradbe na tem trgu so zelo lepe. Zgrajene so iz rdeče opeke, okna in vrata pa so lepo izrezbarjena iz temnorjavega lesa. Sprehodimo se po celem trgu in pokukamo v vse zgradbe.

številni obiskovalci na Patan Durbarju

Na koncu obiščemo še Golden temple. Ta je skrit v kotu velikega trga. Tempelj je zelo dobro ohranjen, potres ga ni prizadel. Pri blagajni plačamo simbolično vstopnino 5o rupij za vsakega, potem si lahko ogledamo še galerije v prvem nadstropju. Od tod je lep pogled na kipe, nekakšne oltarje in nize molilnih mlinčkov v pritličju. Večina ostalih templjev v Patanu je hindujskih, ta tempelj je budistični. O tem priča pozlačeni kip Bude.

vhod v Golden Temple

notranjost Zlatega templja

Nekje sredi popoldneva se odločimo, da je čas za kosilo. V bližini Durbar squarea poiščemo mirno restavracijo in si naročimo hrano. Medtem ko čakamo, da nam prinesejo naročeno, se odpravim na odprto teraso na strehi  restavracije. Od tod je lep razgled po celotnem trgu in dalje po Kathmandujski dolini.

lepo urejen lokal v bližini Patan Durbar Square

Po kosilu se s taksijem odpravimo proti domu. Ulice so polne praznično oblečenih ljudi. Veliko jih ima na čelu rdeče pike. Nekje sem prebral, da rdeča pika označuje poročene. Pametno, tako iščoči ne zgubljajo časa z že zasedenimi. 

praznična gneča na ulicah Lalitpurja

Ko nas taksist pripelje v mestno četrt Thamel, ga Milka ustavi. Tu izstopimo. Gremo še malo nakupovat. Ženske odidejo kupovat oblačila, zato se poslovim in grem po svoje. V neki alpinistični trgovini si kupim planinske hlače znamke Mammut. Potem pa še kapo s ščitnikom za sonce. Tako kapo moram vrniti Valdi, saj mi je zelo nesebično posodila svojo, ko mi jo je v Kagbeniju že prvi dan odnesel viharni veter. Potem se odpravim v hotel in počivam, dokler ne slišim, da so se moje sosede vrnile v svojo sobo.  Stopim v njihovo ssobo in razkažejo mi stvari, ki so jih nakupile one. Tu so puhovke, jopice, nahrbtniki, srajce in še kaj. Navdušeno mi razlagajo, kako ugodne popuste so si izborile in komu vse bodo napravile veselje z nakupljeno robo. Prepričujejo me, da moram tudi sam nakupiti čimveč teh stvari. Menda so dovolj kvalitetne in zelo poceni. Bomo videli jutri. Rupij imam še na pretek, nekam jih bo treba vložiti.

Patan Durbar Square

Za večerjo se odpravimo kar v restavracijo preko ceste, saj restavracija v našem hotelu ne dela. Dashain pač. Tudi tajska restavracija nasproti našega hotela je temna, zato gremo še malo naprej do Funky Bude. Didžej vrti funky glasbo. Pri sosednji mizi čepijo korejski turisti, malo naprej Kitajci sedijo na blazinah. Mi večerjamo po evropejsko, na stolih in s priborom. Tokrat vsi naročimo chowmein. In seveda pivo. Po večerji me Valda pelje v trgovino, kjer je kupila puhovko. Hočem imeti puhovko enake barve, kot jo je kupila ona. Nimajo je na zalogi. S trgovko se dogovorim, da jo bo do jutri nabavila iz svoje druge trgovine na drugem koncu mesta. Potem pa v hotel na počitek. Danes smo najbrž prehodili več kilometrov kot polovico dni na trekingu.