1.10.2016 Lo Manthang (3810 m) - Dhi (3400 m) - Yara (3650 m)

Danes nas čaka dobrih 6 ur hoje do Yare. Dosegli smo najbolj severno točko našega trekinga. Odslej se bomo vračali nazaj proti jugu. Zjutraj je bilo vreme popolnoma jasno. Obeta se nam lep in vroč dan. Le vetrovno je. Iz hotela smo krenili šele ob 07.30 uri. Z zajtrkom se našim gostiteljem ni preveč mudilo. Prve pol ure hodimo po glavni cesti, ki iz Lo Manthanga vodi proti kraju Tsarang. Vendar je tudi ta magistralna cesta za nepalske razmere primerna zgolj za terenska vozila. Še kolovozi pri nas so v primerjavi z njo avtoceste.

zapuščamo Lo Manthang, gore v ozadju so že v Tibetu

Po dobre pol ure ne preveč naporne hoje smo se pričeli dvigati v strmo hribovje z imenom Udi Danda. Po dobri uri vzpona smo bili na sedlu, 4100 metrov visoko.

vzpon proti sedlu

Pokrajina okrog nas je kot na Luni. Nikjer nobenega drevesa, niti grmovja. Le zakrneli šopi nekega nizkega ostrega in zelo bodečega rastlinja, katero je najbrž še za koze preskopa hrana. Pot blago valovi po vrhovih te visokogorske planote.

razgled z grebena Udi Danda

Nekaj časa hodimo pa zahodni strani grebena in zremo na drugo stran doline, koder smo hodili prejšnje dni. Pod nami je cesta proti Tsarangu. Potem pridemo na vzhodno stran grebena, kjer je globoko pod nami dolina, po kateri se zvija  Mustang Khola.

nori razgledi

tu rase le bodeče grmovje

Kmalu pridemo do strmega pobočja, katerega presekamo po dobro vidni potki tesno pod grebenom. Gaz po melišču je ozka in pod nogami se nam siplje pesek. Globoko pod nami je dno jarka. Pot je izpostavljena, zdrsa si tukaj ne smemo privoščiti. Previdno prečimo nevarna mesta po sipkem pesku, hodimo tesno eden za drugim K sreči ta nevarni odsek ni daljši od par sto metrov.

prečimo strmo melišče

Potem je pred nami sedlo Dhi La, višina je 3950 metrov. Počitek in fotkanje na robu prepada.Tu se pot razcepi. Desna stezica vodi navzdol v dolino reke Thulung Khola in naprej proti Tsarangu.   Naša pot pa zavije proti levi in zapusti greben. Kmalu pridemo do gruščnatega jarka, po katerem se pot strmo spusti navzdol proti kraju Dhi.

kuloar vodi navzdol proti Dhiju

Tik pred vstopom v kuloar je zelo razgledna, a nekoliko izpostavljena ploščad. Seveda je fotkanje tu obvezno.

razgledna ploščad nad Dhijem

Skale okrog nas so silovito razbrazdane in imajo res neverjetne oblike. Tu je močno na delu erozija, vpliv vode in vetra brusi konglomeratno kamnino v zanimive oblike.

Zadnji del spusta je zelo strmo melišče. Med mokastim drobirjem so vmes tudi veliki kamni, zato je potrebna previdnost pri drvenju navzdol.  V dolini pod seboj vidimo dve reki in dve vasici. Tik pod nami je vas Dhi, ki leži ob sotočju obeh rek - Mustang Khole in Puyung Khole. Mustang Khola se v spodnjem toku potem preimenuje v Kali Gandaki. Na tem mestu  je le še skromna rečica, ki pa pridno zbira pritoke z obeh bregov doline Mustang. Na drugi strani Mustang Khole je vasica Surkhang. Pred njo vidimo obdelana polja z ajdo in koruzo.

vas Surkhang, Dhi je levo od polj pod nami

Vasica Dhi leži na nadmorski višini 3400 metrov. Spustim se v lahen dir navzdol po melišču in skupina kmalu ostane daleč za menoj. Ko pridem v vasico Dhi, se ustavim sredi vasi pri vaškem studencu. V čevljih imam polno kamenčkov in moram se sezuti ter jih spraviti ven. Okrog mene so domačini, ki me radovedno opazujejo. Ko otresem kamenčke iz obeh gojzarjev in se obujem nazaj, so ostali iz skupine že za menoj. Oba nosača odideta naprej po vasi mimo prvega hotela do drugega, kjer imamo planirano kosilo. Ura je že krepko preko poldne, ko naročimo kosilo. Na poti smo bili dobre štiri ure, ves čas na višinah okrog 4000 m in kar dobro smo utrujeni. Naročimo mentolov čaj z ingverjem in dal bhat - riž z omako iz leče. Tu si ne moremo preveč izmišljevati naročil. Vasica Dhi je daleč od doline. Vse kar nam ponudijo, je potrebno sem prinesti na hrbtih tovornih živali. Sedaj, ko je vodostaj nizek, vodi pot iz Tsaranga kar ob strugi reke Mustang Khola. Ko je monsumsko obdobje, ta pot ni možna in je treba visoko čez hribe.  Po kosilu še malo posedimo, časa imamo dovolj.

Ob pol dveh krenemo naprej proti Yari. Reko Mustang Kholo prečkamo po improvizirani leseni brvi. 
 

prehod preko Mustang Khole

Na drugi strani reke smo se pričeli vzpenjati po strmih stopnicah. Nad nami so preletavali gorski orli in Valdi se je posrečilo ujeti nekaj res dobrih posnetkov. S pobočja nad reko poslikamo zanimive skalnate tvorbe nad vasjo Dhi. Podobne so Smrkcem.

Smrkcem podobne skale nad Dhijem

Čez dobre pol ure se ponovno spustimo v dolino nazaj k reki. Nekaj časa hodimo kar po rečni strugi. Ne vem, kod vodi pot, kadar je rečna struga polna vode. Najbrž je takrat ta varianta neprehodna. Malo pred 15.uro zapustimo rečno strugo in se po strmih stopnicah pričnemo vzpenjati proti  vasi Yara.

nekaj časa hodimo kar po rečni strugi

Tik pred vasjo Yaro smo v kamenju  ob poti našli nekaj fosilov. Irena, ki je profesionalec s tega področja, je povedala, da so v teh fosilih okameneli amoniti, predzgodovinske morske živali. Ti fosili dokazujejo, da je današnji Nepal in tudi Tibet nekoč v pradavnini ležal na morskem dnu.  Potem pa se je indijska plošča pričela vrivati pod evrazijski kontinent in nastala je Himalaja. Ta se še vedno dviguje za par milimetrov vsako leto. In tudi potresi so tod pogosti, iz istega vzroka.

pot po stopnišču proti Yari

Ob 15.uri smo bili v vasi Yara. Vasica leži med grički iz blata, tik pod vrhom planote, na višini okrog 3650 metrov. Vse hiše so zgrajene iz blata, pomešanega s slamo in redkimi kamni. Ves teren naokrog je trdo blato, kateremu še deževja ne storijo kaj dosti škode. A vseeno je struga potočka, ki teče skozi vasico,  počasi izpodjedla veliko brežine. Nekatere hiše se bodo kaj kmalu porušile in padle v strugo. Vse je prašno, dežja že nekaj časa ni bilo.

vasica Yara leži na blatu

Komaj smo vstopili v naše današnje prenočišče, že so nas naskočile domačinke s svojo trgovsko ponudbo. Večina jih prodaja lepe fosile. V črnem kamenju so vidni odtisi manjših in večjih školjk. Podobne so tistim, ki smo jih sami našli pred vasjo. Kupim en lep fosil, bo za spominček ali za darilo doma v Sloveniji. Mlajša noseča ženska mi za vsako ceno skuša prodati nakvačkano zapestnico. Pravi, da bo za srečo. Kupim eno za 200 rupij in ji dam bankovec za 500 rupij. Drobiža seveda nima. Pravi, da bo skušala dobiti drobiž od katere druge trgovke. Seveda ga ne najdejo. Kaj hočem,  treba bo trgovati naprej. Ko enkrat daš denar iz rok, ga ne dobiš več nazaj. Izberem si še dve zapestnici za preostalih 300 rupij in posel je končan. Na ostale ponudbe se nisem več odzival, čeprav mi cel preostanek dneva nadebudne trgovke niso več dale mira. Najbrž so opazile, da ne znam barantati in da hitro popustim pri ceni. Pač ne znam trgovati kot Valda. Ona zbija cene kot za stavo.

nakupili smo nekaj fosilov in ročnih del domačink

Medtem ko čakamo na kosilo, se spravim na hrib nad vasjo. Po poti srečam čredo koz, ki se pase med hišami. Mulijo redke šope ostre trave, ki se bori za preživetje med samim blatom.

koze na paši sredi vasi

Ko dežuje, mora biti povsod po vasi grozno spolzko. Na vrhu hriba je nekaj čortenov, najbrž je tam vaško pokopališče. Z lepega razgledišča poslikam vasico od zgoraj. Do mene se povzpneta dva domačina, oče in približno 10 ali 11 let star otrok.

oče z otrokom, ki je bodoči predsednik Nepala

Pozdravim ju z "Namaste". Možakar mi odgovori na moj nepalsko-indijski pozdrav s tibetanskim "Tashidelek!", otrok pa me je pozdravil v lepi angleščini "Good morning!". Pričel sem se pogovarjati z otrokom v angleščini. Povprašal sem ga, kako mu je ime, koliko je star in kako dolgo se že uči angleščino. Odgovarja mi s celimi stavki, njegova angleščina je brezhibna. Pravi, da bo predsednik Nepala, ko bo velik. Držim pesti, da bi mu uspelo. Oče je očitno ponosen na svojega otroka, ker se je tako lepo izkazal pred tujcem.

čorteni na hribu nad Yaro

Nepalska vlada zelo skrbi za izobraževanje mladine. V skoraj vsaki vasi, še tako bogu za hrbtom, imajo vsaj primary school, prve štiri razrede šole. V malo večjih vaseh je tudi secondary school, kar približno ustreza naši osemletki. V šolo ponekod hodi le 5 ali šest otrok. Razdalje med vasmi so takšne, da je večinoma nemogoče pošiljati otroke v šolo kam drugam. Ko pridemo  v kako vas, šolo takoj opazimo, saj je običajno najlepše in najbolj trdno zgrajeno poslopje. To je izkoristil Santa v Lo Manthangu. Ko smo ga vprašali, kaj je velika lepa nova stavba, ki jo še gradijo, nam je rekel, da bo nova šola. Potem sem vprašal nekega domačina, kaj tam gradijo. Pa mi je povedal, da bo to hotel za petične goste, ki v kraj priletijo s helikopterjem in si gredo ogledovat kraljevo palačo. Santa, Santa, to pot sem te ujel pri blefu.

Prav presenetljivo imajo v našem prenočišču toplo vodo. Vsi se z veseljem stuširamo. Imajo tudi solarno elektriko. Nosaču Balmanu dam baterijo od fotoaparata, da mi jo odnese polnit. Pove, da me bo stalo 200 rupij in da jo dobim nazaj naslednje jutro. Potem mi pokaže sliko svojih petih otrok. Najstarejša punca ima petnajst let in je popolnoma svetlolasa, Balman pa je temnolas kot velika večina Nepalcev. Punca je najbrž albino. Pošalim se, da ta otrok ni njegov, pač pa je moj, ker sem jaz svetlolas, on pa je temen kot noč. Drugi nosač Hira se tako smeji, da se mora držati za trebuh. Odslej kadarkoli se spomni na to štorijo, zafrkava Balmana, da je punca moj otrok. Oba nosača se poznata že od prej, oba sta namreč iz iste vasi. Doma sta v kraju Bhena, ki je na pol poti med Jomsomom in Pokharo. Menda ima kraj  kakih 30.000 prebivalcev, večina moških pa išče delo po svetu, saj doma ni dovolj kruha zanje. Balman je že večkrat poskušal najti delo na Japonskem in v Južni Koreji, a ga vedno zavrnejo, ker si prej ne uredi delovne vize. Po večerji nam domačinke pripravijo presenečenje. Ko pospravijo naše krožnike, se prične folklorni nastop. Kakih 9 žena in deklet se prime preko ramen. Potem pričnejo prepevati neko enolično pesem, zraven pa se prestopajo v levo, nato v desno. To je neke vrste ples, od daleč podoben srbskemu kolu, vendar brez moških. Posnamem kratek filmček. Po končanem nastopu jim Valda iz skupne blagajne nameni manjši honorar. Pridam še nekaj drobiža iz svojega žepa. Potem pa spat. Jutri bo naporen dan.

folklorni nastop domačink