7.10.2016 bus Pokhara - Kathmandu (210 km), 13 ur vožnje z avtobusom
Po zgodnjem zajtrku smo znosili vso svojo prtljago pred hotelska vrata. Nosačev nimamo več in težke potovalne vreče moramo vlačiti sami. Santa ženskam pri tem pomaga, kolikor more. Ko je vsa roba na cesti, pride za nami mlajši fant iz recepcije in nas s hotelskim terencem zapelje na avtobusno postajo.
 |
| pred hotelom čakamo na prevoz na avtobusno postajo |
Postaja je na robu mesta, blizu
letališča. Z
avtobusom firme Rainbow smo krenili na pot ob 07.30 uri. Vožnja do
Kathmanduja naj bi po voznem redu trajala 7 ur in pol. Avtobus krene
nazaj v mestno središče in po poti ustavlja pri vsakem večjem hotelu.
Ves čas pridno pobiramo nove potnike, dokler na drugem koncu mesta niso
zasedeni že vsi sedeži.
Prvo uro ali dve vožnja poteka mirno. Prvi postanek za kavico in toaleto imamo po dobrih dveh urah vožnje. Voznik pravi, da bo postanek trajal 25 minut. Ko ga vidim, da z avtobusa snema zadnje kolo in ga kotali proti vulkanizerju, ki ima delavnico dobrih sto metrov naprej ob cesti, se mi zazdi, da bo trajalo malo dlje. Pot nadaljujemo šele po dobri uri postanka.
 |
| na avtobusni postaji je že navsezgodaj zelo živahno |
Prvo uro ali dve vožnja poteka mirno. Prvi postanek za kavico in toaleto imamo po dobrih dveh urah vožnje. Voznik pravi, da bo postanek trajal 25 minut. Ko ga vidim, da z avtobusa snema zadnje kolo in ga kotali proti vulkanizerju, ki ima delavnico dobrih sto metrov naprej ob cesti, se mi zazdi, da bo trajalo malo dlje. Pot nadaljujemo šele po dobri uri postanka.
 |
| ena izmed gum našega avtobusa je pri vulkanizerju |
Drugi postanek je nekaj po 13. uri. Čas je za kosilo. Večina potnikov gre v obcestno restavracijo in si naroči dal bhat. Nam ni do hrane. Gremo na vaško tržnico. Dobro je založena s sadjem in zelenjavo vseh vrst. Na drogovih visijo na paličice nabodene sušene ribe.
Za kosilo si kupimo nekaj sadja. Valda iz skupne blagajne kupi dve vrsti banan. Jaz sem radoveden, kaj je neko sadje, podobno našim hruškam. Santa pravi, da je to sadež gobi. Kupim eno kilo. Okus je podoben mangu. Vsi hrustamo gobije, dokler jih ne zmanjka.
 |
| na paličicah so sušene ribe |
Za kosilo si kupimo nekaj sadja. Valda iz skupne blagajne kupi dve vrsti banan. Jaz sem radoveden, kaj je neko sadje, podobno našim hruškam. Santa pravi, da je to sadež gobi. Kupim eno kilo. Okus je podoben mangu. Vsi hrustamo gobije, dokler jih ne zmanjka.
 |
| danes imamo za kosilo sadje |
Po kosilu krenemo naprej. Vozimo skozi neko večje mesto, kjer opazim mošeje. Ljudje so oblečeni drugače kot v Mustangu, bolj po orientalsko. Kaže, da so v tem mestu v večini muslimani.
Ob pol treh smo le še 25 km oddaljeni od Kathmanduja. Tam pa na cesti nastane zastoj. Neprekinjena kolona, sestavljena pretežno iz pettonskih tovornjakov in avtobusov, nam vozi nasproti. Tudi pred nami je strnjena kolona vozil, kolikor daleč lahko vidimo naprej. Stojimo dobrih 20 minut na mestu, potem se premaknemo za 100 ali 200 metrov naprej. Pa zopet stojimo, stojimo. Počasi lezemo na klanec, na drugi strani je kathmandujska dolina.
Včasih skuša mimo kolone priti kak rešilec ali policijski avto z modro lučjo. Le s težavo se prebijajo naprej, še dolgo vidimo modre luči in čujemo sirene. Vse stoji. Petek je in bliža se praznik. Santa pravi, da je praznik Dashain največji praznik v Nepalu Ob tem prazniku v vseh krajih pripravljajo festivale. Praznik traja 15 dni, vrhunec praznovanja pa je ta vikend. Veliko ljudi zapušča Kathmandu in se vrača v domače vasi, da Dashain praznujejo skupaj s svojo družino. Zato je na cesti tako huda gneča.
 |
| lokalno praznovanje |
Ob pol treh smo le še 25 km oddaljeni od Kathmanduja. Tam pa na cesti nastane zastoj. Neprekinjena kolona, sestavljena pretežno iz pettonskih tovornjakov in avtobusov, nam vozi nasproti. Tudi pred nami je strnjena kolona vozil, kolikor daleč lahko vidimo naprej. Stojimo dobrih 20 minut na mestu, potem se premaknemo za 100 ali 200 metrov naprej. Pa zopet stojimo, stojimo. Počasi lezemo na klanec, na drugi strani je kathmandujska dolina.
 |
| kolona v obeh smereh, kolikor daleč lahko vidimo |
Včasih skuša mimo kolone priti kak rešilec ali policijski avto z modro lučjo. Le s težavo se prebijajo naprej, še dolgo vidimo modre luči in čujemo sirene. Vse stoji. Petek je in bliža se praznik. Santa pravi, da je praznik Dashain največji praznik v Nepalu Ob tem prazniku v vseh krajih pripravljajo festivale. Praznik traja 15 dni, vrhunec praznovanja pa je ta vikend. Veliko ljudi zapušča Kathmandu in se vrača v domače vasi, da Dashain praznujejo skupaj s svojo družino. Zato je na cesti tako huda gneča.
 |
| ne strehah avtobusov vozijo tudi žive živali |
Na cilju smo šele ob 20.30 uri.
Že drugi dan zapored smo se vozili 13 ur. Tokrat smo v tem času premagali razdaljo 210 kilometrov. In to po glavni nepalski avtocesti.
 |
| temu kamionu se je godilo še slabše kot nam |
Na avtobusni postaji smo najprej povprašali enega izmed številnih taksistov, kje je hotel Li!y, v katerem imamo rezervirana prenočišča. Povedal nam je, da je zelo blizu in da najhitreje pridemo do njega kar peš. . Sam sem se usedel v njegov taksi, v katerega smo naložili vso prtljago. Ostali so šli peš. Hotel res ni oddaljen več kot dobrih 5 minut hoje od avtobusne postaje. Prvi vtis o hotelu ni bil najboljši. Resda je osebje zelo prijazno. Pomagajo nam znositi prtljago v sobe. Tudi hrana je bila zelo dobra, okusna in dokaj poceni. Le sobe so bolj bedne. Kopalnica je dotrajana, pipe razmajane, školjka in tuš kabina pa v obupnem stanju. Iz sobe imam razgled na zid sosednje stavbe. Tudi snažno ni najbolj. Lastnik hotela je povedal, da ima v načrtu sanacijo sob že v naslednjem letu. Takrat bo za nas že malce prepozno.
Ko smo se za silo namestili po sobah, smo šli dol v restavracijo na večerjo. Santa je Valdo in Ireno peljal do hotela Thorong Peak, v katerem sta imeli shranjene še nekaj prtljage. Tam sta jo pustili pred odhodom na treking. Ko so se vrnili s prtljago se je naš vodnik Santa poslovil. Dogovorili smo se, da se še enkrat snidemo pred našim odhodom iz Nepala. Milka se mu je v imenu vseh zahvalila za odlično vodenje na trekingu.
Za večerjo smo si ponovno privoščili chicken sizzler, zraven pa dva domača pira znamke Gorkha. Cena za eno porcijo piščanca in eno pivo je skoraj enaka. Milka pravi, da je sizzler sicer okusen, a vseeno ne tako dober kot ga znajo pripraviti v Thorong Peaku. Najbrž ji je kar malo žal, da tokrat ne spimo v njej najljubšem kathmandujskem hotelu. Pa bo že prestala.
Po večerji sem prinesel vse svoje umazane cunje na recepcijo, da mi jih operejo.Dobim jih šele naslednji dan popoldan. Lastnik hotela nam pove, da je praznik Dashain in da je večina osebja hotela na dopustu. Zato bo pranje trajalo malo dlje kot običajno. Pa tudi za zajtrk bo moral šele poiskati nekoga, da nam ga bo pripravil. Tudi njegov glavni kuhar je namreč na praznovanju v domači vasi.
Zanimalo me je, kakšen praznik je ta Dashain, da se je Kathmandu skorajda izpraznil. Pogledal sem na internet in povprašal strička Googla. Dashain je največji festival v Nepalu, praznujejo pa ga tudi v Butanu, Burmi in delih Indije, kjer živijo Gurke. Za ta praznik se vsi Gurke iz celega sveta vračajo v svoje rojstne vasi, da bi praznik preživeli skupaj v krogu svoje širše družine. Praznujejo ga tudi pripadniki plemena Nevari v dolini Kathmanduja. Je verski praznik, praznujejo ga predvsem hindujci. Menda predstavlja zmago dobrega nad zlim, ko je Durga premagal demona Mahishasuro. Vseh petnajst dni praznovanja v šolah ni pouka, uradi so zaprti, vse ostale aktivnosti skorajda zamro. Odprte so le trgovine in gostilne. V pripravah na praznik po vaseh postavljajo orjaške gugalnice iz močnih bambusovih dreves. Imenujejo se ping.
Po tri drevesa postavijo v trikotnik, nato upognejo vrhove in jih zvežejo skupaj. Na tako zvezane drogove potem privežejo sedež. Gugalnice so visoke tudi 12 metrov in več. Videvali smo jih že ob poti od Pokhare do Kathmanduja, bile so skoraj v vsaki vasi. Spraševali smo se, kakšen pomen imajo. Sedaj mi je jasno. To je sestavni del praznovanja Dashaina. Poleg tega so sestavni del praznovanja še povorke po ulicah, darovanja živali, oblačenje v rdeča pražnja oblačila. Na deveti dan praznika pa vsi Kathmandujci obiščejo tempelj Taleju na Durbar Square. Deveti dan praznika bo čez dva dni. To moram videti.
Za večerjo smo si ponovno privoščili chicken sizzler, zraven pa dva domača pira znamke Gorkha. Cena za eno porcijo piščanca in eno pivo je skoraj enaka. Milka pravi, da je sizzler sicer okusen, a vseeno ne tako dober kot ga znajo pripraviti v Thorong Peaku. Najbrž ji je kar malo žal, da tokrat ne spimo v njej najljubšem kathmandujskem hotelu. Pa bo že prestala.
Po večerji sem prinesel vse svoje umazane cunje na recepcijo, da mi jih operejo.Dobim jih šele naslednji dan popoldan. Lastnik hotela nam pove, da je praznik Dashain in da je večina osebja hotela na dopustu. Zato bo pranje trajalo malo dlje kot običajno. Pa tudi za zajtrk bo moral šele poiskati nekoga, da nam ga bo pripravil. Tudi njegov glavni kuhar je namreč na praznovanju v domači vasi.
Zanimalo me je, kakšen praznik je ta Dashain, da se je Kathmandu skorajda izpraznil. Pogledal sem na internet in povprašal strička Googla. Dashain je največji festival v Nepalu, praznujejo pa ga tudi v Butanu, Burmi in delih Indije, kjer živijo Gurke. Za ta praznik se vsi Gurke iz celega sveta vračajo v svoje rojstne vasi, da bi praznik preživeli skupaj v krogu svoje širše družine. Praznujejo ga tudi pripadniki plemena Nevari v dolini Kathmanduja. Je verski praznik, praznujejo ga predvsem hindujci. Menda predstavlja zmago dobrega nad zlim, ko je Durga premagal demona Mahishasuro. Vseh petnajst dni praznovanja v šolah ni pouka, uradi so zaprti, vse ostale aktivnosti skorajda zamro. Odprte so le trgovine in gostilne. V pripravah na praznik po vaseh postavljajo orjaške gugalnice iz močnih bambusovih dreves. Imenujejo se ping.
 |
| gugalnica ping, običajno postavljena ob prazniku Dashain |
Po tri drevesa postavijo v trikotnik, nato upognejo vrhove in jih zvežejo skupaj. Na tako zvezane drogove potem privežejo sedež. Gugalnice so visoke tudi 12 metrov in več. Videvali smo jih že ob poti od Pokhare do Kathmanduja, bile so skoraj v vsaki vasi. Spraševali smo se, kakšen pomen imajo. Sedaj mi je jasno. To je sestavni del praznovanja Dashaina. Poleg tega so sestavni del praznovanja še povorke po ulicah, darovanja živali, oblačenje v rdeča pražnja oblačila. Na deveti dan praznika pa vsi Kathmandujci obiščejo tempelj Taleju na Durbar Square. Deveti dan praznika bo čez dva dni. To moram videti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar