22.9.2016 - pot v Nepal

22.9.2016 potovanje v Kathmandu (Ljubljana - Beograd - Abu Dhabi - Kathmandu)

Končno je napočil težko pričakovani dan odhoda.

V sredo, dne 21.9.2016 ob 20.45 uri smo imeli prvi polet, iz Ljubljane do Beograda. Z Milko, Valdo in Ireno smo se dogovorili, da se dobimo na letališču Brnik, ups...sedaj je uradno ime letališče Jožeta Pučnika,  najkasneje ob 19.uri. Z Danico sva prišla na letališče že nekaj minut prej. Točno ob 19.uri so prišle še moje tri sopotnice, s katerimi se bomo družili naslednje tri tedne - Milka, Irena in Valda. Vse so na ramenih nosile nahrbtnike, kot se za prave pohodnice tudi spodobi. V rokah pa so vlekle težke kovčke. Prtljage imamo kar precej. Ubogi naši nosači, ki bodo morali vse to vlačiti po hribih namesto nas.  Po uvodnih pozdravih in predstavljanju smo se razpostavili  za spominsko slikanje, potem pa smo zvlekli našo kramo v vrsto do okenca za check-in. Prijazna uslužbenka  na okencu Air Serbie je stehtala našo prtljago, ki pa je pri vseh presenetljivo ostala daleč pod dovoljeno mejo 20 kilogramov. Natiskala nam je karte za vse tri polete, prtljago pa označila za prevoz vse do Kathmanduja. Poslovili smo se od domačih in šli skozi mejno kontrolo. Eno izmed mnogih, ki smo jih morali opraviti na tej poti. Vse je bilo v redu in vkrcali smo se na letalo.

trekerji - Milka, Valda, Irena in Bojan (od desne na  levo)

Do Beograda smo leteli z letalsko družbo Air Serbia, ki je pridružena v konzorcij letalskih družb, katerega obvladuje arabska letalska družba Etihad. Presenečeno sem si ogledoval majhno propelersko letalo ATR 72-200, v katerega se lahko vkrca okrog 70 potnikov. Začudeno sem opazoval, ko smo v avion vstopali pri zadnjih vratih, pri sprednjih vratih pa so nakladali prtljago v tovorni prostor. Že dolgo se nisem vozil s propelerskim letalom. A let do Beograda je bil miren in varen. Le prostora za noge je bilo res malo, ker so sedeži zelo skupaj. In tudi prtljažni prostor za osebno prtljago nad glavami je bil zelo skromne kapacitete, tako da je kar nekaj potnikov imelo svoje manjše kovčke kar pri nogah. Do Beograda smo prispeli v dobri uri in pol.

Naslednji let smo imeli že čez slabi 2 uri. Ob 23.40 uri smo poleteli iz Beograda proti Abu Dhabiju, mestu v Združenih arabskih emiratih, kjer je sedež letalske družbe Etihad Airways. Na tem poletu smo leteli z letalsko družbo Etihad, letalo pa je bilo Airbus. Do Abu Dhabija smo leteli 5 ur in 15 minut, saj je od Beograda do tega kraja v Emiratih kar 3797 km oziroma skoraj 2400 milj.

letačišče v Abu Dhabiju

Pristali smo ob 07.uri zjutraj. Zunaj je bilo že navsezgodaj zjutraj 32 stopinj. Čez kako uro se je temperatura dvignila vse do 36 stopinj. Na letališču so bile vključene vse klime, tako da je mrzlo pihalo od vseh strani. Do odhoda letala za Kathmandu smo imeli kar 6 ur in pol časa.   Ko smo se prebili skozi vse varnostne preglede, smo bežno pregledali ponudbo v res bogato založeni brezcarinski trgovini. Potem smo poiskali lokal, kjer so ponujali kapučino.

duty free zona na letališču Abu Dhabi

Cena je bila močno zasoljena, a ni nam kazalo druge. Vsi smo bili zbiti od vožnje, saj smo doslej lahko spali le na obroke. Pri kavici smo se dogovorili, da bomo imeli skupno blagajno za vse skupne stroške, kot so kavice in drugi napitki, vstopnine in taksi prevozi. Na predlog Milke smo za dosmrtno blagajničarko skoraj soglasno, le z enim glasom proti (seveda njenim, na kar pa se sploh nismo ozirali), izvolili Valdo. Funkcijo je nastopila takoj.Da bi nam pokazala, da z njo ne bo šale, nam je takoj pobrala prvi prispevek in z njim plačala kavice. Nato smo šli v duty free trgovino in nabavili steklenico viskija, s katero bomo v Kathmanduju obdarili našega vodnika Santo.  Potem smo se odpravili v čakalnico in nekaj časa dremuckali po klopeh. Končno je ob 12.uri  le napočil čas za vkrcanje v avion za Kathmandu. Z letališča smo poleteli točno po voznem redu, ob 13.20 uri.

Tudi na tej relaciji smo leteli z Airbusom letalske družbe Etihad. Letalo je bilo udobno in opremljeno z onboard računalniškimi monitorji na hrbtni strani naslonjal sedežev. Čas med potjo sem si krajšal z ogledom filmov in poslušanjem glasbe. Na drugem monitorju na sedežu sopotnika, ki je mirno spal,  pa sem spremljal  pot aviona. Vmes so nam postregli še s hrano in toplimi napitki. Od Abu Dhabija do Kathmanduja je nekoliko bližje kot do Beograda, le  3080 km. Po voznem redu naj bi leteli 5 ur. Ker pa smo morali med poletom še premakniti ure, je bila ura ob pristanku v Kathmanduju že 19.40. Kathmandu je  od našega časovnega pasu oddaljen 4,45 ure proti vzhodu. Torej je ob našem prihodu v Kathmandu bilo treba ure pomakniti za toliko časa naprej. Dve uri smo pridobili od Beograda do Abu Dhabija, v drugem delu poti pa še dve uri in 45 minut.

mejna kontrola na letališču Tribhuvan v Kathmanduju

Na letališču smo najprej morali izpolniti vstopne formularje. Nato smo se s formularji in potnimi listi v rokah postavili v vrsto za pridobitev vizuma. Uradniku za okencem sem porinil potni list, izpolnjeni formular in 40 ameriških dolarjev, on pa mi je v potni list vpisal turistični vizum, ki velja 30 dni. Nato smo šli skozi vstopno kontrolo. Policist na okencu je le bežno pogledal potni list in mi pomahal, naj grem naprej. Enako se je godilo mojim sopotnicam. Bili smo v Nepalu. Od našega odhoda iz Ljubljane je minilo dobrih 24 ur  po stanju na uri. Vendar smo bili na poti le 19 dejanskih ur, pribitek je časovna razlika. Šli smo po prtljago, katera je nas že čakala na tekočem traku. K sreči je prispelo vse, kar smo oddali v Ljubljani.

pričakal nas je vodnik Santa Gale

Pri izhodnih vratih letališča nas je takoj obkolila truma nosačev, ki so želeli zaslužiti kak drobiž. A že se je pojavil naš nepalski vodnik Santa in jih odpodil.   Vkrcali smo se v kombi in se odpeljali v center mesta. V mestni četrti Thamel stoji hotel Thorong Peak, kateri je zelo priljubljen med Slovenci, ki pripotujejo v to mesto. Tudi Milka je že večkrat prenočevala tam in je bila z njim zelo zadovoljna. Ko smo prišli v recepcijo, so nas uslužbenci hotela veselo pozdravili. Okrog vratu so nam nadeli rumene trakove dobrodošlice in znosili našo težko prtljago v sobe. Na predlog Sante smo še zamenjali nekaj dolarjev za lokalno valuto. Ponudili so nam tečaj 104 rupije za US dolar. Menjal sem 100 dolarjev, kar mora zadostovati za prvi dan. Potem smo izbirali sobe. Naše tri dame so dobile skupno sobo za tri. Meni je pripadla soba za samce, vendar z dvema posteljama v njej. Milka je bila nekoliko presenečena nad ceno sob. Od njenega zadnjega obiska so se namreč krepko povišale. Računala je, da bo soba za enega cca 10 USD, zdaj zahtevajo 23 USD.

v recepciji hotela Thorong Peak

Milka je Santi še izročila darilo, ki smo ga nabavili v duty free v Abu Dhabiju - steklenico viskija. Potem pa smo se spravili k večerji. Ura je bila za moje prehrambene navade že malce pozna, a sem vseeno z veseljem pomazal krožnik. Kuhinja v Thorong Peaku je res dobra. Potem pa spat. Za nami je dolga pot in vsi smo kar utrujeni.