5.10.2016 Muktinath (3760 m) - Jomson (2720 m)

Zjutraj vstanem malo pred šesto uro. Ponoči sem bil dvakrat na wc-ju. Situacija spet ni najbolj rožnata. Prizadeti želodec se nikakor noče pomiriti. Vsak dan sledi nov napad lokalnih bakterij in ves čas sem na hudih preizkušnjah. Ko se vrnem v sobo, pripravim prtljago za odhod. Nujne stvari v nahrbtnik, ostale stvari v potovalno vrečo. Vrečo vržem pred Valdina vrata, da bo še ona dodala svoje stvari. Potem grem malo naokoli po mestu. Komaj dani se in večina ljudi je še v posteljah. Poslikam prazne ulice in gompo za našim hotelom. Gompo še gradijo, vendar je že okrašena z zastavicami.
 

nova gompa Tsechen Kunga Tsoeling je tik za našim hotelom

 Kmalu se mi pridruži Irena, ki ima tudi fotoaparat v roki. Za njo pride še Milka z enakim planom. Prepustim jima dobre motive za fotkanje in se vrnem v hotelsko jedilnico. Spravim se na elektronsko pošto. Hotel Lily iz Katmanduja je potrdil našo rezervacijo in nam ponudil  brezplačen prevoz z letališča.  Ne vedo, da smo že na povratku s trekinga. Najbrž upajo, da nam bodo poleg postelj prodali tudi kak treking ali vsaj izlet. Vsi hoteli v Kathmanduju imajo povezave z potovalnimi  agencijami, katere organizirajo trekinge. Nekateri hoteli imajo celo lastne agencije. 

velik kip Bude na hribu nad mestom

Pride Milka in vsa nesrečna potoži, da ne najde svojih sončnih očal. Pravi, da so bila peklensko draga. Iščemo pod mizo, prestavimo klop. Milka še tretjič obrne torbico in strese vse stvari na mizo. Ni jih.  Preverimo pri kuharjih in receptorju, če sta jih morda sinoči kje našla za našo mizo. Nič. Za zajtrk jemo palačinke z javorjevim sirupom, čeprav smo naročili jabolčnega. In zraven pijemo kavo z mlekom v prahu. Santa razloži plan poti za danes. Po zajtrku gremo v sobe, da spakiramo pakete za nosače. Vtem zaslišim krik iz sobe Milke. Vpijeta tako Milka kot Irena in to veselo. Takoj mi je jasno, da sta našli izgubljena očala. Očitno jih je spravila Irena med svoje stvari. Seveda pomotoma, ker prej, ko smo se pogovarjali o izgubljenih očalih, sploh ni reagirala. 

V jedilnici je na steni velika slika Lhase. To je zelo sveto mesto za vse budiste.

Ob pol osmih odrinemo v dolino. Na robu mesta nas prehitijo štirje policaji s pendreki v rokah. Valdi v šali omenim, da so najbrž njeni prijatelji, ker imajo palice za pretepanje. Namigujem na njeno tepežkanje na najvišjem sedlu našega treka.

 

tudi policaji gredo proti dolini

Srečujemo množice turistov, ki nam gredo nasproti po cesti  iz Kagbenija ali Jomsona v Muktinath. Nas pa prehitevajo domačini nosači, ki nosijo tovore v dolino. Promet po široki prašni cesti je močan - motorji, traktorji, busi, jeepi. Po pol ure dokaj hitre hoje pridemo do prve vasi . To je kraj Ranipauwa. Dolina pod nami je zelena, vode je v obilju. V okolici vasi so polja ajde in nasadi jabolk. 
 

vas Ranipauwa je v megli

 Del poti gremo po bližnjici. Nosač Hira je šel na pot že pred nami. Vodnik Santa ga je poslal v Kagbeni na sedež krajinskega parka, da našo skupino odjavi. Danes zapuščamo zaščiteno območje Upper Mustanga in moramo se odjaviti na vstopni točki v Kagbeniju. Santa pravi, da ne velja odjava po telefonu, naša dovoljenja hočejo videti v fizični obliki. Danes je naš zadnji dan trekinga, zato obilno fotkamo. 
 

prometni zastoj

Po dobrih treh urah zapustimo cesto, ki vodi proti Kagbeniju in zavijemo v levo na pešpot, kjer je bližnjica proti Jomsomu. Prične se strmejši spust. 
 

domačini na konjih

Po dobri uri hoje pridemo v dolino do reke Kali Gandaki, v naselje z imenom Old Kagbeni. Od tukaj vidimo vas Kagbeni, kamor je šel Hira. 

 

v dolini reka Kali Gandaki in vas Kagbeni

Ko se pogovarjamo o njem, nam že pride naproti. Očitno je hodil dovolj hitro, da je nalogo že opravil in prehodil tudi pot od Kagbenija do sem. Jomsom je nižje ob toku reke, za rečnim ovinkom, zato ga še ne vidimo.  Ustavimo se v čajnici z zvenečim imenom Hill Ton. Usedemo se na terasi, saj nas greje topel sonček. Na šipi najdem med ostalimi reklamami treking agencij tudi nalepko Shappe, ljubljanske potovalne agencije, s katero sem bil spomladi v Peruju in Boliviji. Shapci so res navzoči povsod. Spijemo kavico, Irena nam jo za izboljšanje okusa pojača s svojimi vrečkami kave 3 v enem. Njej pa je natakar namesto kave pomotoma prinesel kar  masala caj. 

mala kmetica nosi domov zelenjavo

Ura je okrog 11, ko prične pihati veter. Smo že  blizu začetka globoke doline reke Kali Gandaki in tu je veter najmočnejši.  Piha res močno. Sprva od strani, kmalu pa naravnost v obraz. Veter dviga droben pesek in nam ga meče v oči, nos, usta, ušesa. Kapo pospravim v žep, da mi  ne odnese še te. Na usta navlečem ovratno ruto in z njo pokrijem še ušesa. Ostali oblečejo anorake in navlečejo kapuce. Vsi imamo nataknjena sončna očala za zaščito oči. 
 

močan veter nosi pesek

Nasproti nam hodijo domačini in turisti, vsi so zamaskirani kot bančni roparji. Piha neprestano, vedno bolj in bolj. Komajda slišimo vozila, ki prihajajo od zadaj, da se jim pravočasno umaknemo s poti. Irena in Valda pa vseeno tu in tam celo kaj zapojeta. Morala je na višku. Trek zaključujemo uspešno. Opravili smo celotno zamišljeno pot, brez večjih težav in brez poškodb ter brez kakšnih hujših zdravstvenih problemov.

novi del Jomsoma

Ob 13.uri končno pridemo v Jomson. Najprej gremo po "Čopovi" skozi novi del mesta, potem preko mostu in mimo vojašnice. Kmalu smo pri našem hotelu. To je isti hotel,  pri katerem smo se ustavili že ob prihodu v Jomsom prvi dan trekinga. Stoji v starem delu mesta in blizu letališča. Spravimo prtljago v sobe. Potem opravimo poslovilno slikanje z našimi nosači in vodičem pred hotelom. 

 

gasilska slika celotne odprave

Nosača nas tu zapuščata. Milka ima krajši govor, v katerem se vsem trem spremljevalcem zahvali za njihovo pomoč. Poudari, da nam brez njihove pomoči ne bi uspelo prehoditi vse te poti in tudi ne spoznati toliko informacij o Mustangu in njegovih prebivalcih. Valda in Irena obema nosačema izročita obljubljeno napitnino. Nosači imajo na podlagi predpisa nepalske vlade zagotovljeno dnevno plačilo v višini 16 evrov. Vodnik Santa nam pove, da je oba nosača tudi zavaroval za  8000 $ za primer smrti med potjo. Mi jima damo poleg plačila še po 125 eur napitnine. To je zanju skoraj še ena cela plača. Balman mi je nekoč med trekom povedal, da za svojo družino s 5 otroki mesečno porabi okrog 5000 rupij, kar je cca 50 dolarjev. Z plačilom, ki ga je  dobil za delo na našem treku,  bo njegova družina preskrbljena za 4-5 mesecev. Če seveda ne bo vsega tega bogastva zapil in zakvartal, medtem ko bo v Jomsomu čakal na naslednjo treking odpravo, ki bi ga najela.

Ko se poslovimo od obeh nosačev, gremo v prvo nadstropje hotela, kjer je restavracija. Naročimo kosilo. Danes bo na mizi chicken steak. Zraven si po dolgem času privoščimo še dve pivi. Ko natakar prinese toplo pivo, Irena protestira in takoj jih zamenja z dvema hladnima. Piščanec še cvrči, ko ga fant prinese do mize v glineni posodi na lesenem pladnju. Res dobro. Naročim še dva pira in vseh se alkohol kar malo prime. Nismo ga več vajeni po 11 dneh popolne abstinence.

nepalski del ekipe - od leve vodnik Santa, nosača Hira in Balman

Po kosilu sledi tuširanje in pranje. Operem res prašne hlače, nogavice in majico, da bom imel kaj čistega za Pokharo. Ne operem vseh umazanijh cunj, saj  planiram, da bom vse ostalo dal na pranje v kak laundry service v Kathmanduju. Nocoj bomo prespali v Jomsonu. Za jutrišnji dan imamo v planu premik nazaj v Pokharo. Zgodaj zjutraj odletimo z avionom. Naš let je drugi po vrsti, ob 08.20 uri. Leteli bomo seveda le, če ne bo vetra in megle. Popoldan se pooblači, rahlo rosi. 
 

popoldan rosi, slabi obeti za polet naslednji dan

Običajno je vreme popoldan oblačno, zjutraj pa se kar hitro razjasni. Vetra običajno ni pred 11.uro. Upamo na dobro vreme. Vendar nisem preveč optimističen. Danes poletov ni bilo in v mestu se gnete kar precej turistov, ki so obtičali v Jomsomu. Jutri bo letališče le težko prebavilo vse potnike, ki bi želeli v Pokharo. Santa pravi, da imajo pri poletih prednost potniki, ki imajo karte za tisti dan, ko so poleti. Potniki, ki so izviseli prejšnji dan, pridejo na vrsto šele za njimi. Seveda le, če se prej ne pojavi veter ali megla. 

slovenski del ekipe po končanem trekingu