9.10.2016 Pashupatinath in Boudhanath

Pasupatinath - hindujsko pokopališče
Boudhanath - največja budistična stupa v Nepalu

Ko je Santa dokončal svojo misijo, je vodenje naše male skupine prevzela Milka. Nepal dobro pozna, še bolje pa Kathmandu. Za danes nam je pripravila program, ki vključuje ogled dveh izmed največjih znamenitosti v mestu. To sta hindujsko pokopališče Pasupatinath in budistična stupa v Boudhanathu. Zjutraj sem vstal kar zgodaj. Takoj po zajtrku sem skočil do trgovine, kjer sem prejšnji dan rezerviral dve puhovki. Tokrat je lastnica imela na zalogi puhovke v velikosti in barvah, kot sva se dogovorila prejšnji dan. Cena je bila že dogovorjena, obveljala je tista, za katero se je zbarantala Valda pri nakupu svojih puhovk. Pa mi je bilo prihranjeno "glihanje".

Po zajtrku smo šli iz hotela do prvega križišča. Ulica, v kateri stoji hotel Lily, je namreč v peš coni. Na križišču je čakala cela kopica taksistov. Valda je pričela barantati z njimi. Vsi so nam ponujali celodnevni prevoz, pripravljeni bi nas bili povsod čakati, koder si bomo ogledovali znamenitosti. Čeprav so bile ponudbe res ugodne, zahtevali so 40 dolarjev za cel dan, se nismo odločili za to varianto. 

Ko je Valda končno izbrala enega, smo se odpeljali do Pašupatinatha. Ta od četrti Thamel, v kateri bivamo, ni oddaljen več kot 4 ali 5 kilometrov. Praznik je in še nedelja, zato so mestne ulice bolj prazne. Kaj hitro nas taksist odloži pred glavnim vhodom pokopališča. Ko želimo slediti skupinam ljudi, ki vstopajo na pokopališče, nas ustavi visok moški. Tu ni vstopa za turiste, samo za domačine.

tu je vhod le za domačine

Moramo v desno, proti vhodu, pred katerim prodajajo vstopnice. Vstopnina je običajna - 10 dolarjev oziroma 1000 rupij. Ne preostane nam drugega, kot da plačamo. Vsa okolica pokopališča je zelo zanemarjena in  zasvinjana. Povsod so ostanki gradbenega materiala, smeti, ruševine. Še vedno niso odstranili posledic potresa. Stavbe so slabo vzdrževane, nekatere tudi že dotrajane. Pokopališče je sestavljeno iz množice objektov kvadratne oblike v izmerah morda 2 x 2 metra in visokih kake tri ali štiri metre. Namesto strehe imajo vsi objekti  kupole, ki se končujejo s konico. Kot kakšne majhne stupe. To so grobnice. Na pokopališču je preko 500 tovrstnih objektov.

takih objektov je na pokopališču preko 500

 Ko pridemo do reke Bagmati, ki teče skozi pokopališče, vidimo dim, ki se kadi z več mest tik ob rečni strugi. Tam sežigajo mrliče. Še vedno v Pašupatinathu  vsak dan sežgejo vsaj nekaj mrličev. Pepel potem potresejo v reko. Ta reka velja za sveto, saj se na koncu izliva v Ganges, ki je za Hindujce najbolj sveta reka od vseh. Sveti pa so tudi vsi njegovi pritoki.

sežiganje trupla ob sveti reki Bagmati

Krenemo v hrib na drugi strani reke. Tod je posejanih še ogromno več teh grobnic. Med njimi se podijo trume opic. Tudi tukaj so se razmnožili makaki. Ljudje jim mečejo hrano, zato sploh niso plašni. Le če se jim preveč približaš, renčijo nate in jezno pihajo. Ponekod pred ghrobnicami sedijo sveti možje - saduji. Pobarvani so v kričeče barve, dolge lase imajo spete v drede. Pred seboj imajo posodice, v katere jim ljudje mečejo miloščino. Če jih želiš fotkati, pričakujejo, da boš to tudi plačal.

grobnice v Pašupatinathu, pred eno izmed njih je sadhu-sveti mož

Na pokopališču je zmeraj več ljudi. Polovico od njih so turisti, ki si podobno kot mi ogledujejo grobnice. Preostali so domačini, ki so na praznični dan prišli obiskat grobove. Ko pridemo do slovitega templja v notranjem delu Pašupatinatha, kateri je pod zaščito UNESCA, želimo pokukati vanj. Ustavi nas menih in pove, da je vstop dovoljen samo vernikom hindujcem. Hindujska vera le ni tako tolerantna kot budistična. V budistične verske objekte smo lahko vstopali povsod. Ponekod je sicer treba plačati vstopnino, pa sezuvati se moraš. A lahko vstopiš.  Kaj hitro se naveličamo potikanja po umazanem pokopališču. Tako gremo nazaj na ulico in poiščemo taksi, da nas odpelje proti Boudenathu.

velika stupa v Boudenathu

Ta je lociran malo izven centra Kathmanduja. Ko se pripeljemo blizu glavnega vhoda, takoj vidimo,da je ta stupa resnično zelo obiskan kraj. Pred blagajno se drenja množica ljudi. Vstopnica je presenetljivo poceni, samo 250 rupij. Že ko smo se po ozki ulici prebijali proti stupi, smo opazili, da je tudi ta stupa utrpela hude poškodbe ob lanskoletnem potresu. Več kot 40 metrov visoka stupa je bila vse do vrha obdana z gardbenimi odri. Dela se k sreči že bližajo koncu in zelo kmalu bo ta veličastni zgodovinski spomenik ponovno na ogled v nekdanji lepoti. Stupa v Boudhanathu je največja budistična stupa v Nepalu in ena največjih stup na svetu. od leta 1979 je pod zaščito UNESCA. V njeni naposredni bližini je locioranih blizu 50 tibetanskih samostanov. Za budiste je to eno od najbolj svetih mest. V Kathmanduju se lahko z njim kosa le Opičji tempelj Swayambhu, katerega smo obiskali že drugi dan bivanja v Nepalu. Stupo smo obhodili v smeri urnega kazalca, enako kot številni drugi turisti in verniki. Ustavil sem se pri informacijski tabli, na kateri so nanizani ključni podatki o stupi. Stupa ima premer 100 čevljev in višino 43,25 metrov. Velja, da naj bi bila zgrajena zelo kmalu po smrti Bude, to je tam nekje v 5. ali 6. stoletju pred našim štetjem. Zanimivo, da ima čisto vsak sestavni del stupe nek globlji, sveti pomen. Funkcije posameznih delov stupe so najlepše razvidne iz spodnje slike. 

opis sestavnih delov stupe

Po ogledu stupe smo se odpravili še do Belega samostana, ki je od stupe oddaljen slabih 10 minut hoje. Ko smo prišli na dvorišče tega samostana, je za nami prišel mlajši menih v rdeči togi. Povedal nam je, da je samostan zaprt za obiskovalce, ker je bil v potresu močno poškodovan in obstaja resna nevarnost, da se bo porušil. Ko smo malo bolje pogledali poslopje, smo res opazili razpoke po celi fasadi. 

Beli samostan je zaprt za oglede

Ni nam preostalo drugega, kot da se vrnemo na trg  s stupo. Tam sem opazil zanimiv prizor. Na tleh je čepela ženska, pred seboj je imela mizico, na njej pa šope bankovcev. Stopil sem bližje. Vsi bankovci so bili minornih vrednosti. Ljudje so menjavali pravi denar in zanj prejemali cele šope tega drobiža. Najbrćž bo ta drobiž namenjen za darovanje. Skrinjice za daritve so pri vsakem templju, pagodi, stupi, oltarju, čortenu in kar je še svetih mest. povsod se prižigajo dišeče paličice in sveče in povsod je potrebno darovati tudi nekaj denarja. Tako je zelo priročno, če imaš po žepih veliko drobiža. Pa ne kovancev, štejejo samo bankovci. 

menjalnica drobiža

Zaključili smo turistični del programa in odšli na kosilo v eno izmed številnih restavacij v neposredni bližini stupe. Potem smo se s taksijem vrnili v center mesta, v mestno četrt Thamel. Na vrsti je bil poslovni del dneva. Shopping!  

štanti v bližini stupe v Boudenathu

Zvečer nas je v hotelu obiskal Shiva, direktor potovalne agencije, katera je organizirala naš treking po Mustangu. Povabil nas je na čaj v čajnico nasproti našega hotela.Povprašal nas je o naših vtisih in se zahvalil za zaupanje, ker smo izbrali njegovo agencijo. Povabil nas je, da se čimprej zopet vrnemo v Nepal. Seveda smo mu to z veseljem obljubili.