2.10.2016 Yara (3650 m) - Dhye - Tangbe (3340 m)

Danes smo vstali zgodaj, že ob 06.uri. Zajtrk smo imeli naročen za ob 06.30 uri, odhod iz prenočišča pa se nam je posrečil ob 07.30 uri. Čaka nas dolga etapa, vsaj 8 ur hoje po razgibanem   terenu. Pri zajtrku sem bil prvi v jedilnici in sem takoj naročil termovko vroče vode. Prelil sem vsebino v dve pollitrski plastenki od coca cole. Nato sem svojo termovko skupaj s termovkami mojih sopotnic podtaknil Balmanu, da jo napolni z vročo vodo še drugič. Z Valdo imava ponovno težave z želodcem, zato popijeva veliko coca cole. To menda zapira in s tem bi si rad zmanjšal število nujnih počepov. Plastenke si spravljam in v njih nosim rezervno vodo. Vroča voda se mi po poti sicer ohladi, a je razkužena. Pred dvema dnevoma nam je Santa razdelil tabletke klora, s katerimi lahko dezinficiramo vodo. A raje uporabljam prekuhano. Klor si hranim za takrat, ko bo treba zaloge vode dopolniti iz izvirov med potjo. Naš nosač Balman vedno vzame premalo vode na pot, pa mu  je na vrhu kakega sedla dam malo iz svojih zalog.

zapuščamo blatno Yaro

Najprej se povzpnemo na manjši hrib nad vasjo, od koder se spustimo v strugo rečice Puyung Khola. 
 

malce neroden sestop do Puyung Khole

Ko prečkamo reko, nas čaka kar zahteven vzpon, za katerega porabimo slabi dve uri. Zopet smo na višinah nad 4000 metri.  
 

pogled s planote nazaj na Yaro

Potem nekaj časa hodimo po udobnih policah. Nikjer ni preveč izpostavljeno. Ob 09.30 uri smo na robu planote. Pred nami je prepad, na dnu katerega teče reka Dhechyang Khola. Čas je za krajši počitek. 
 

na robu planote nad Dhechyang Kholo

Sledi strm spust proti vasi Dhye. Tik pred nami se je v kuloar spustila skupina Francozov, s katerimi se že ves dan izmenjujemo v vodstvu. Ko smo bili za njimi v kuloarju še mi, smo vneto fotkali in enemu izmed nas se je po nesreči sprožil kamen ter se skotalil navzdol po pobočju. Francozi so bili v tem trenutku par deset metrov pod nami, na prečnici čez melišče točno pod kuloarjem. Ustavili so se in gledali navzgor. Tedaj se je sprožil še drugi kamen. Sedaj smo se ustavili in pokazali Francozom, naj prečkajo pobočje pod nami, mi pa bomo počakali, dokler ne pridejo na varno. Strmina je res huda in sprožiti kamen ni prav nič težko, saj je vse zelo krušljivo. Odslej smo hodili še mnogo bolj previdno in res nismo več prožili kamenja. Vseeno pa nam je bilo nerodno in kasneje spodaj v Dhyeju sem se Francozom opravičil za nerodnost. Razumevajoče so sprejeli opravičilo.    
 

spust po melišču proti Dhyju

Malce pred  vasjo Dhye smo morali prečkati reko Dechyang Kholo.  
 

prečkanje reke

V vasici smo v gostilni s poetičnim imenom Riverside hotel spili čaj. Valda in Irena sta naročili masala čaj z mlekom, jaz črni čaj,  Milka ginger lemon. K čaju smo prigriznili pol suhega kosila, katerega smo ga dobili za na pot. To je bil po en kos tibetanskega kruha, ki je od daleč podoben našim flancatom. Zraven je bil še majhen košček sira. Tako si je Santa zamislil naše kosilo. Prepričan je bil, da v Dhyeju ni moč dobiti hrane. A Francozi pred nami so si naročili normalno kosilo. 
 

skromno kosilo v Dhyeju

Pri koči so bili delavci, ki gradijo neko veliko poslopje. Vprašal sem šefa gradbišča, kaj bo to poslopje. Povedal mi je, da po naročilu vlade gradijo vzorčno hišo iz lokalno dostopnega materiala - les, kamenje, blato. Hišo bodo nekaj let testirali glede na odpornost proti monsumskemu vremenu in predvsem glede na potresno varnost. 
 

vzorčna potresno varna hiša v gradnji

Zadnji potres leta 2015 je po celem Nepalu porušil veliko poslopij in sedaj morajo najti lokalno sprejemljiv način gradnje, ki bo omilil škode pri podobnih katastrofah  v prihodnosti. Malo nižje ob toku reke so velike obdelovalne površine in nasadi jabolk. Tam bodo zgradili novo vas s takimi hišami, zgrajenimi izključno iz lokalnega materiala. Vodja gradnje govori odlično angleško.  Vprašal me je,  iz katere države smo in je celo vedel, da je Slovenija del nekdanje Jugoslavije.

Pri kosilu nam je nosač Balman povedal svojo zgodbo. Že dvakrat je poskušal s pomočjo neke prevarantske zaposlovalne agencije priti na sezonsko delo na Japonsko. To je bilo  v času mrtve sezone za nosače v Nepalu. Agenciji je mastno plačal za organizacijo potovanja. Japonci so ga obakrat zavrnili že na letališču, ker mu agencija ni uredila vize, čeprav je plačal zanjo. Potem so ga vrnili domov in v Katmanduju na letališču mu je policaj rekel, da bo šel  v zapor, če mu ne plača par tisoč rupij podkupnine. In je plačal, da se ne bi osramotil v domači vasi Bheni. Od tam je tudi naš drugi nosač Hira. On je bil 8 let na delu v arabskih deželah, menda v Dubaju. Kljub temu še vedno zelo slabo govori angleško. Zna pa arabsko. Tako vsaj pravi. Preveriti nisem mogel, ker je jaz ne znam.

vzpon iz Dhyja na sedlo

Iz Dhyja smo krenili ob 12. uri. Vzpon na sedlo 4000 m visoko je trajal dobri dve uri. Na vrhu grebena se pot najprej vije okrog nekaj blatnih glav. Potem je na vrsti kar izpostavljen, a kratek spust po prašni poti. na mizasto planjavo  
 

sestop s planote

Par kilometrov hodimo po ravnini preko planjave, porasle z redko travo. Močno nam piha nasproti, saj smo na odprtem delu doline. Tam na sredi planote se je pasla celo čreda krav. Običajno srečujemo le koze, redkeje tudi ovce. Sledil je ponovno zelo strm spust skozi preduh po grobem šodru do vasi Tangbe. 
 

skozi preduh na melišče nad Tangbejem

Tudi vasica Tangbe leži na na sotočju dveh rek. Ena se imenuje Yak Khola, druga pa je seveda Tangbe Khola. Pri vasi se obe rečici združita in nato skupaj tečeta do Mustang Khole, katere levi pritok sta. Pred vasjo je veliko polj z že požeto ajdo, ki se suši na soncu. 

 

vas Tangbe oz. Tangye

Sredi vasi je dolgi niz starih stup, kar velikih. Pobarvane so belo in oranžno. V razbrazdanih skalah nad vasjo so zopet vidne v dolgih vrstah izkopane votline.Take votline opažamo pri vseh vaseh v zgornjem Mustangu. V Tangbe smo  prišli ob 15.15 uri. Torej smo za današnjo pot porabili skoraj 8 ur hoje. Dobili smo sobe, popili čaj in zmazali krožnik kokic, medtem ko smo čakali, da nam pripravijo naročeno kosilo. 

razbrazdane skale nad Tangbejem (foto Milka)

Potem smo šli na krajši sprehod po vasi. Pod nekim drevesom smo našli orehe. Irena jih je pošteno razdelila,  po enega za vsakega. Na nekem dvorišču sva z Milko opazila skupino žensk, ki je čepela na tleh. Poleg je bilo tudi nekaj otrok. Ko sva prišla bližje, sva videla, da so to predice ovčje volne pri delu. Milka jim je dala nekaj drobiža, potem sva jih oba večkrat poslikala. Na njihovo željosva jim pokazala, kako izgledajo na slikah. Kazale so s prstom ena drugo in uživale. Vsi smo se smejali in bili smo srečni. 

 

tri generacije domačink (foto Milka)

Pogledal sem na hrib, proti preduhu, skozi katerega smo se spustili v vas. Opazil sem tisto čredo krav, katero smo prej videli na paši na planjavi.  Krave so same prišle  domov s p!anote. 

 

čorten v vasi Tangbe in votline v hribu nad vasjo

Ena izmed ženic je Milki pokazala poškodovan prst z že počrnelim nohtom in prosila za medicinsko pomoč. Ker nisva imela nič s seboj, ji je Milka s kretnjami in besedami nekako dopovedala, naj pride kasneje v naš hotel, pa bo dobila obliž. Potem sva se vrnila v hotel, kamor sta se že pred nama vrnili tudi Valda in Irena. Pod večer je ponovno močno pihalo. Nikomur se ni več dalo hoditi po vetru, dovolj ga je bilo že popoldan.

Po večerji smo ponovno lahko gledali  folklorni nastop domačih žena. Ženske se potrudijo, da iz nas pohodnikov turistov izvlečejo čimveč drobiža. Zato si zvečer vzamejo čas in nam pokažejo del svoje kulture. Tudi mi smo zadovoljni, da lahko vidimo njihove navade in običaje v živo. Zato nam ni težko zbrati nekaj denarja in jim vsaj malo pomagati. Žal je tukajšnji  nastop precej pokvaril pijani mladostnik, ki se je pridružil ženskam in želel izstopati s svojimi solo vložki. Po nastopu je k Milki prišla tista ženska s poškodovanim prstom. Ko je Milka opazila, kako zamazane roke ima, jo je napodila, da se najprej dobro umije. Ženska je stopila k vedru in v mrzli vodi malo namočila roke. Pe ni bilo dobro. Milka jo je napodila nazaj, da si roke dobro umije v vroči vodi. Šele potem ji je rano posula s praškom in zavila z obližem. Ostale ženske so se medtem približale in opazovale Milkin trud. 
 

Milka oskrbuje rano domačinki

Valda in Irena sta stopili po svoji torbici za prvo pomoč in ženskam razdelili skoraj ves sanitetni material, katerega sta imeli s seboj za vsak slučaj. Ženske so zelo hvaležno sprejele to darilo. Tam v Mustangu nisem videl niti ene lekarne. Zdravnik pride v  vsako vas morda enkrat na mesec. Tako sem vsaj prebral na obvestilu na oglasni tabli v eni izmed vasic.  Potem je k Milki stopila še najbolj  pomembna ženska v vasi. Pokazala ji je seznam z vpisanimi imeni in zneski. Santa nam je prevedel, da zbira prostovoljne prispevke za društvo žena v vasi. Pa smo prispevali še 500 rupij za materinsko društvo. Večerjali smo bolj lahko hrano,  zelenjavni momo in čaj. Pri večerji so bili skupaj z nami še trije Francozi, s katerimi se občasno srečujemo tudi po poti. Malo smo poklepetali.  Povedali so, da so Bretonci. So pa komajda vedeli, kje je Slovenija. Mislili so, da smo Slovaki. Pa smo že več kot 10 let članica EU. Najbrž med tistimi nepomembnimi za Francoze. In še koga.    

folklorni nastop domačink, spredaj francoska skupina